Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je po poročanju več medijev podal odstopno izjavo s svojega položaja. Informacijo o njegovem odhodu so najprej razširili ukrajinski viri, vključno s portalom Strana.ua in svetovalcem Stanislavom Rečinskim, kasneje pa so se pojavile navedbe, da je predsednik Volodimir Zelenski odstop že sprejel oziroma Maljuka razrešil. Razlogi za nenadno menjavo na vrhu ene ključnih obveščevalnih služb v državi uradno še niso bili pojasnjeni, vendar se dogodek umešča v širši okvir kadrovskih sprememb v ukrajinskem varnostnem aparatu. Služba varnosti pod Maljukovim vodstvom je bila v zadnjem obdobju močno vpeta v protiobveščevalne dejavnosti in operacije na fronti. Maljuk je na položaj prišel po razrešitvi predhodnika Ivana Bakanova, njegov odstop pa bi lahko nakazal nove strateške premike v Kijevu. Čeprav ukrajinski uradni organi še niso podali izčrpne izjave za javnost, ruski mediji dogodek izpostavljajo v luči uvrstitve Maljuka na ruski seznam teroristov in ekstremistov. Menjava na vrhu SBU v času intenzivnih spopadov predstavlja pomemben trenutek za notranjo stabilnost Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo leta 2026 po poročanju britanskega časnika The Guardian spopadal z naraščajočim notranjepolitičnim pritiskom. Glavni razlog za negotovost je odsotnost predsedniških volitev, ki so bile v državi odložene zaradi vojnega stanja. Analitiki ocenjujejo, da bo to leto prelomno tako za ukrajinske oborožene sile na bojišču kot tudi za politično stabilnost v Kijevu. Poleg vojaških izzivov se bo ukrajinsko vodstvo moralo odzvati na vprašanja o legitimnosti oblasti, ki jih sproža dolgotrajno obdobje brez volilnih procesov. Viri iz Ukrajine nakazujejo, da se nezadovoljstvo kopiči znotraj različnih političnih krogov, kar bi lahko oslabilo enotnost države v ključnem obdobju obrambe pred rusko agresijo. Britanski medij poudarja, da bo ohranjanje notranje kohezije brez formalne potrditve mandata na voliščih eden največjih izzivov za Zelenskega od začetka invazije.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer ju čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in trgovine z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, vendar pa dejanje sproža ostre mednarodne kritike in skrbi glede stabilnosti v regiji. V prestolnici Caracas so v soboto, 3. januarja, odjeknile silovite eksplozije, ko so ameriška letala napadla vojaške cilje, nakar so specialne enote vdrle v Madurovo rezidenco, ki jo je Trump opisal kot pravo trdnjavo iz jekla. Po odstavitvi Madura je Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, ob tem pa je izrazil jasno namero po izkoriščanju venezuelskih naftnih rezerv. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez je že prejela opozorilo Bele hiše, da bo plačala visoko ceno, če ne bo v celoti sodelovala z ameriškimi interesi. Medtem ko nekatere države operacijo podpirajo kot nujen ukrep proti diktatorju, Rusija in del evropskih zaveznikov dejanje označujejo za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Zelenski je dogajanje komentiral kot zgled, kako bi se morali odzvati na vse diktatorje, kar so analitiki razumeli kot neposreden poziv k ukrepanju proti ruskemu vodstvu.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

V obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto, 3. januarja 2026, je bil v Caracasu zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s svojo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljantno" in jo primerjal s televizijsko oddajo. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer so ga agenti ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) že privedli pred sodišče pod obtožbami narkoterorizma, pranja denarja in tihotapljenja mamil. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede kršenja mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot agresijo na suvereno državo, Varnostni svet Združenih narodov pa se bo na zahtevo Kolumbije sestal v ponedeljek. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, kot je ukrajinski predsednik Zelenski, v dejanju videli odločen korak proti diktatorjem, so britanski opozicijski poslanci premierja Starmerja pozvali k obsodbi "gangsterske politike" Donalda Trumpa. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti, hkrati pa je izrazil zanimanje za izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv. Dogodek je povzročil tudi pretrese na finančnih trgih, saj je vrednost bitcoina po objavi novice padla pod 90.000 dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Sergija Deineka s položaja vodje državne obmejne službe Ukrajine (GSPU). Na njegovo mesto je bil kot vršilec dolžnosti imenovan Valerij Vavrinjuk, ki bo začasno vodil to ključno varnostno institucijo. Razlogi za nenadno zamenjavo v uradnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, vendar odločitev sledi nizu kadrovskih sprememb v ukrajinskem obrambnem in varnostnem sektorju. Zamenjava na vrhu obmejne straže se dogaja v času, ko Ukrajina krepi nadzor nad svojimi mejami in izvaja notranje reforme v državnih organih. Sergij Deineko je službo vodil več let, vključno z obdobjem od začetka ruske invazije, zato njegova razrešitev predstavlja pomemben premik v strukturi nacionalne varnosti. Valerij Vavrinjuk bo moral nemudoma prevzeti operativne naloge, povezane z varovanjem državne meje in preprečevanjem nezakonitih prehodov v vojnih razmerah.

Ameriške vojaške sile so v obsežni in bliskoviti operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno« in primerljivo s televizijskim šovom, se je začela v soboto zgodaj zjutraj z letalskimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske objekte v Venezueli. Po besedah Trumpa so ameriški specialci vdrli v hišo, ki je bila utrjena kot trdnjava, ter Madura s helikopterjem prepeljali na ameriško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga kasneje s letalom prepeljali v New York. Zvezno tožilstvo v New Yorku je proti Maduru že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonite posesti težkega orožja. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da bosta obtoženca podvržena »polni teži ameriškega pravosodja«. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potezo razumeli kot odločen signal diktatorjem, so se v mednarodni skupnosti pojavili ostri odzivi. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, v Združenem kraljestvu pa so se pojavili pritiski na vlado Keira Starmerja, naj obsodi to, kar kritiki imenujejo »gangsterska politika«. Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti, ob tem pa je odkrito izrazil zanimanje za venezuelska naftna nahajališča. Varnostni svet Združenih narodov se bo na izredni seji sestal v ponedeljek, saj narašča zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije in morebitnih novih vojaških posegov v Latinski Ameriki.

Kremelj je ameriškim uradnikom v Moskvi uradno predal dokaze, ki naj bi potrjevali vpletenost Ukrajine v poskus napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Vodja ruske obveščevalne službe Igor Kostjukov je ameriškemu obrambnemu atašeju izročil navigacijsko enoto sestreljenega drona, kar Moskva označuje za neizpodbiten dokaz o načrtovanem cilju napada. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump prvič ostreje kritizira Putina zaradi visokega števila žrtev v konfliktu in napoveduje novo srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob koncu januarja. Istočasno so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah Cie, ki naj bi z odobritvijo Trumpove administracije pomagala Ukrajini pri sabotiranju ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno finančno škodo. Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem z ironijo komentiral nedavno ameriško aretacijo venezuelskega diktatorja Nicolasa Madura in namignil, da bi Združene države Amerike morale podobno postopati tudi z ruskim voditeljem. Trumpova retorika se v luči teh dogodkov vidno zaostruje, saj izraža vse večje razočaranje nad Putinovo nepripravljenostjo na pogajanja, kljub preteklim prizadevanjem za mirovni načrt.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Nicolás Maduro se je po prijetju v Caracasu pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o kaznivih dejanjih. Razkrito je bilo, da je Trumpovo odločitev za napad na Venezuelo spodbudilo Madurjevo izzivanje.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je začela z vrsto eksplozij v prestolnici Caracas, kjer so ameriške zračne sile napadle strateške cilje, vključno z letališčem in komunikacijskimi centri. Trump je operacijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Po napadih so Madura iz njegove močno utrjene rezidence s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi že vložilo obtožnico v južnem okrožju New Yorka, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta soočila s polno težo ameriškega pravosodja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je izrazil neposreden interes za venezuelske zaloge nafte. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko Kitajska in Rusija ostro obsojata agresijo in kršenje mednarodnega prava, so v nekaterih evropskih prestolnicah, vključno z Londonom, mnenja deljena, ukrajinski predsednik Zelenski pa je dogajanje označil za zgled ravnanja z diktatorji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo urada predsednika imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Imenovanje 39-letnega generalporočnika Budanova, ki velja za eno najbolj priljubljenih in skrivnostnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, predstavlja pomemben strateški premik. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v kritičnem obdobju ruske invazije osredotočiti predvsem na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Budanov na tem ključnem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, dolgoletno desno roko predsednika, ki je novembra odstopil zaradi odmevnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Premik v vodstvu administracije sovpada s poročili o ruskih ozemeljskih pridobitvah v letu 2025, ki so bile po nekaterih analizah največje od začetka vojne leta 2022. Medtem ko se vojna bliža svoji četrti obletnici, se v Kijevu pod vodstvom novega vodje urada že začenjajo pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci o novih mirovnih predlogih in finančni pomoči za obnovo države.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje kadrovske spremembe v vodstvu državne mejne službe (DPSU). Po navedbah predsednika bo dosedanji načelnik Serhij Deineko svoje delo nadaljeval kot svetovalec ministra za notranje zadeve, kasneje pa naj bi prevzel vodenje bojne enote znotraj obmejne straže. Odločitev o novem vodji bo sprejeta v sodelovanju z notranjim ministrom Ihorjem Klimenkom, ki je kandidate že predstavil. Ta poteza predstavlja nadaljevanje obsežnejše reorganizacije varnostnega aparata Ukrajine, ki jo je Zelenski sprožil v začetku leta 2026. Predsednik je poudaril, da so spremembe nujne za optimizacijo nadzora nad mejami in krepitev obrambnih zmogljivosti države. Uradna imenovanja bodo po besedah državnega vrha izvedena v kratkem, ko bodo končani vsi postopki preverjanja kandidatov.

Nicolása Madura so po ameriški operaciji aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami. Večina kongresnikov ni bila seznanjena z operacijo. Pravni strokovnjak meni, da je bila operacija legalna, a jo Trump zapleta z načrti o prevzgoji naroda. Vlagatelji se soočajo z novimi geopolitičnimi tveganji, ki izhajajo iz ameriškega prevzema nadzora, kar bi lahko odprlo dostop do venezuelskih naftnih rezerv.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključno mesto vodje kabineta predsednika imenoval generalporočnika Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih osebnosti v ukrajinskih obrambnih strukturah, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal v energetskem sektorju. Imenovanje vojaškega častnika na civilno funkcijo odraža premik v strategiji Kijeva, ki se vse bolj osredotoča na varnostna vprašanja, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja v času intenzivnih ruskih napadov. Zamenjava v vrhu ukrajinske administracije se dogaja v kritičnem obdobju, ko ruska vojska dosega največje ozemeljske pridobitve od prvega leta vojne. Po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar presega skupni izplen prejšnjih dveh let. Poleg vojaških izzivov se nova uprava ukvarja tudi s pripravo varnostnih pogovorov z zavezniki, kjer pod vodstvom ZDA razpravljajo o mirovnih predlogih za končanje skoraj štiriletnega konflikta. Na čelo vojaške obveščevalne službe bo namesto Budanova stopil Oleh Ivaščenko, ki je do sedaj vodil zunanjo obveščevalno službo.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključno mesto vodje predsedniškega urada imenoval generalporočnika Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanov na tem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje predstavlja pomemben odklon od ustaljene prakse, saj bo urad predsednika prvič vodila vojaška oseba, kar kaže na povečano osredotočenost Kijeva na varnostna vprašanja in obrambne reforme sredi stopnjevanih ruskih napadov. Odločitev o imenovanju Budanova prihaja v trenutku, ko ruske sile na bojiščih dosegajo največje ozemeljske pridobitve od prvega leta invazije, saj so v letu 2025 zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Zelenski je ob tem poudaril, da bo Budanov odgovoren za področja varnosti, krepitve obrambnih sil in prihajajočih mirovnih pogajanj. Hkrati so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki EU in Nata, da bi uskladili mirovne predloge in finančni paket za obnovo države, ki naj bi po ocenah mednarodnih institucij v prihodnjem desetletju znašal okoli 800 milijard dolarjev.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Pred aretacijo Nicolása Madura so ZDA izvedle kibernetske akcije za dezorganizacijo venezuelske obrambe, pri čemer so z "vojnim elektronskim" letalom onemogočile območja Caracasa. V San Diegu so bili odzivi na vojaško akcijo v Venezueli mešani. Po aretaciji Madura pa je Starlink Venezueli ponudil brezplačen dostop do interneta do 3. februarja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev o imenovanju je bila sprejeta v petek, ko je Zelenski poudaril, da država v tem trenutku potrebuje večjo osredotočenost na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatsko smer pogajanj. Budanov na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal, v okviru katerega so preiskovalci izvedli tudi hišno preiskavo na njegovem domu. Imenovanje visokega vojaškega častnika na civilno politično funkcijo predstavlja pomemben premik v ukrajinski upravi, saj je to mesto tradicionalno zasedal civilist. Zelenski je novemu vodji urada naročil, naj v sodelovanju s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo pripravi nove strateške temelje za obrambo in razvoj države. Premik se dogaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na fronti, saj so po analizah v letu 2025 zavzele več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj. Istočasno se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki EU in Nata, ki razpravljajo o mirovnih predlogih pred napovedanim vrhom voditeljev. Budanov velja za eno najbolj priljubljenih in hkrati skrivnostnih osebnosti v ukrajinskem državnem aparatu, ki mu pripisujejo zasluge za številne drzne operacije med skoraj štiri leta trajajočo rusko invazijo. Njegova ključna naloga bo zdaj vodenje predsedniške administracije v kritičnem obdobju priprav na morebitna mirovna pogajanja ob hkratnem ohranjanju vojaške moči.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj priljubljenih osebnosti v ukrajinskih varnostnih strukturah, bo na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je s funkcije odstopil že pred mesecem dni po izbruhu korupcijskega škandala, ki je pretresel ukrajinsko politično vodstvo. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči skoraj štiriletne ruske invazije osredotočiti na vprašanja nacionalne varnosti, razvoj obrambnih sil ter prihajajoča mirovna pogajanja, ki jih usklajuje prav urad predsednika. Vodenje vojaške obveščevalne službe bo po novem prevzel Oleh Ivaščenko, ki je do zdaj vodil zunanjo obveščevalno službo. Menjava na vrhu administracije sovpada z zaostrovanjem razmer na bojišču, kjer naj bi ruske sile v letu 2025 osvojile rekordno količino ozemlja, in z okrepljenimi diplomatskimi prizadevanji zahodnih zaveznic za končanje spopadov.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključno kadrovsko rotacijo v najožjem krogu svojih sodelavcev, ko je na mesto vodje predsedniškega urada imenoval dotedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po okrepitvi varnostnega in diplomatskega sektorja v državi ter poudaril, da bo Budanov s svojimi izkušnjami okrepil ukrajinsko pogajalsko ekipo. Gre za strateško potezo, s katero želi Kijev v času trajajočega konflikta izboljšati operativno učinkovitost državnega aparata. Analitiki in nekateri mediji, vključno s poročanjem Washington Posta, so imenovanje pospremili z namigovanji, da bi Budanov v prihodnosti lahko postal celo morebitni naslednik Zelenskega na čelu države. Projekt »naslednik« bi lahko pomenil pripravo Budanova na prevzem večjih političnih odgovornosti, čeprav uradni Kijev tovrstna ugibanja zavrača in poudarja le vojaško-politično nujnost zamenjave. Na Budanovo prejšnje mesto v GUR je bil sočasno imenovan Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Ameriške oborožene sile so v koordinirani vojaški operaciji, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, izvedle obsežne letalske napade na Caracas in kopenski vdor, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, označil za »briljanten uspeh« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na jurišno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Venezuelsko prestolnico so stresle močne eksplozije, ki so ciljale vojaška letališča in komunikacijska središča, večji deli mesta pa so ostali brez električne energije. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti Maduru v New Yorku že vložena obtožnica, ki ga bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo in njenimi naftnimi viri, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je operacijo izkoristil za opozorilo mehhiškim oblastem glede delovanja tamkajšnjih narkokartelov. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet Združenih narodov se bo na nujni seji sestal v ponedeljek, medtem ko so Rusija in nekateri britanski poslanci dejanje označili za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem pozval ZDA h podobno odločnemu ukrepanju proti drugim diktatorjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Nicolása Madura so po aretaciji skupaj z ženo premestili v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so bili zaprti že številni znani posamezniki. Venezuelska vojska je bila postavljena v stanje pripravljenosti.